O pristopu

Kraniosakralna resonanca izhaja iz širše tradicije kraniosakralnih in biodinamičnih telesnih pristopov, ki so se razvijali skozi desetletja klinične prakse in raziskovanja telesnih regulacijskih procesov. Pristop temelji na celostnem razumevanju človeškega organizma ter se opira na znanja iz anatomije, fiziologije, embriologije ter sodobnih nevroznanstvenih in psiholoških dognanj. V ospredju je spoštovanje inteligence telesa ter njegove zmožnosti za samouravnavanje in celjenje.

Delo je usmerjeno v zaznavanje subtilnih notranjih ritmov telesa ter v ustvarjanje pogojev, v katerih se lahko živčni sistem umiri in ponovno vzpostavi ravnovesje. Ključen del procesa je uglašena terapevtska prisotnost, ki omogoča, da se telo postopoma orientira v varnost in se odziva v lastnem tempu.

Po uvodnem pogovoru klient oblečen leži na masažni mizi. Terapevt uporablja nežen, pozoren in specifičen dotik na izbranih delih telesa (npr. stopalih, križnici ali pod glavo). Delo večinoma poteka v tišini, po potrebi pa se dopolni s pogovorom. Pogosto se vzpostavijo stanja globoke sproščenosti, umirjenosti in notranje prisotnosti, ki delujejo regenerativno ter podpirajo celostno ravnovesje.

Kraniosakralna resonanca je primerna tudi kot dopolnilo terapevtskemu delu s travmo.

Kaj ta pristop podpira:

• vzpostavljanje fizičnega in psihičnega ravnovesja,

• zmanjševanje stresa in napetosti,

• lajšanje bolečin ter dodatna pomoč pri kroničnih stanjih,

• spremljanje v obdobjih večjih življenjskih sprememb ali kriz,

• krepitev kapacitete za samouravnavanje,

• poglabljanje stika s telesom in procesov samospoznavanja.